Med hude bolezenske znake uvrščamo motnje dihanja in požiranja ter miastensko krizo.Lahko nastanejo zaradi bolezni same,lahko pa jih sprožijo,ob sicer hujši obliki bolezni,dejavniki,ki bi se jim poučeni bolnik lahko izognil s tem preprečil krizo.

MOTNJA POŽIRANJA (disfagija) je posledica oslabelosti mišic žrela.Bolniki težko požirajo hrano,ki se jim zaleti ali pa jim celo uide v dihala,kar lahko povzroči motnje dihanja in posredno tudi pljučnico,ki težave še poveča in poslabša stanje.Posledica motenega požiranja je tudi nesposobnost požiranja sline,ki prav tako uhaja in zastaja v dihalih,ker je hkrati z motenim požiranjem oslabljeno tudi izkašljevanje.Slina zapira dihalne poti,zaradi česar so pljuča slabše predihana,kar je tudi razlog za razvoj pljučnice.

MOTNJA DIHANJA je posledica oslabljene moči dihalnih mišic,lahko pa tudi mišic žrela in grla.Najhujša motnja dihanja nastane,če je prizadeta najpomembnejša dihalna mišica-trebušna prepona.Opozorilni znaki motenj dihanja so:občutek oteženega dihanja,zasoplost pri fizični aktivnosti,tišji glas,ki se med govorom še povečuje,napadi kašlja med uživanjem pijače ali hrane in težava pri izkašljevanju.

MIASTENSKA KRIZA je stanje,ko se bolniku zaradi nemoči mmišic izrazito poslabšajo življenjsko pomembne funkcije,kot sta dihanje in požiranje.V vseh primerih hudih miastenskih znakovje potrebna takojšnja bolnišnična oskrba v intenzivni enoti,saj bolnik potrebuje umetno predihavanje.