NEKAJ NASVETOV ZA ŽIVLJENJE Z MIASTENIJO GRAVIS!
Bolnik si lahko s preprostimi prilagpditvami vsakodnevnim potrebam in obremenitvam življenje olajša toliko,da bremena bolezni niti ne občuti.Bolezen je namreč obvladljiva,to pa ne pomeni,da kakovost življenja pri večini zbolelih ni zmanjšana.
Prvo pravilo je dovolj počitka vsak dan.
Vsak bolnik mora poznati,kako njegovi bolezenski znaki nihajo,to je kdaj in kako se pojavljajo,večajo in kdaj in kako slabijo in izginejo.Glede na to naj si načrtuje vse dnevne aktivnosti,od jutranjega vstajanja iz postelje do zaključka dneva.Programira si lahko jutranjo toaleto,umivanje,česanje,oblačenje,hranjenje,delo in razvedrilo.
Stanovanje naj si uredi tako,da bodo dejavnosti zahtevale čim manj bolnikove moči.Tla naj ne bodo gladka,da mu ne zdrsne;nevarne so tudi preproge,ob katere se lahko spotakne.Omarice s predmeti,ki jih pogosto potrebuje,naj bodo v primerni višini,nikakor ne visoko.V kopalnici in na straniščih so v pomoč pri sedenju in vstajanju čvrsta držala na stenah,pred zdrsom pa varujejo gumjaste podloge na tleh.
Bivalni prostori naj bodo zračni.
Če bolnik težko odpira usta,naj si načrtuje umivanje zob v tistem času,ko mu odpiranje ust dela najmanj težav.
Če ima oslabele mišice okončin,naj jutranjo toaleto in umivanje opravi v času,ko so ob učinkovanju zdravil simptomi najmanj izraženi.
Pričeska naj bo preprosta,da ne zahteva večjih naporov ne pri izdelavi,ne pri vzdrževanju.
Težavam z govorom se bolnik lahko izogne s tem,da več posluša kot govori.Daljši pogovor po telefonu je včasih bolje nadomestiti s pisnim sporočilom ali pismom.Sicer pa naj komunikacije prilagaja svojemu počutju.
Pri branju ali pri opravilih,ki zahtevajo dolgotrajnejšo uporabo vida,si lahko pri nastajajočem padanju vek pomaga tako,da si veko pritrdi na čelo z mikroporom.
Pri dvojnem vidu naj si eno oko pokrije.
Pri oslabelih žvekalkah in pri težavah s požeranjem naj si izbere primerno,t.j. ne preveč trdo hrano.Vse zalogaje naj si zmanjša,dobro zreže,včasih pa je najprimernejša le mehka ali kašasta hrana.Je naj počasi,manjše količine,a večkrat dnevno,najbolje v času,ko je učinek zdravil največji in izraženost simptomov najmanjša.Med hranjenjem naj ne govori.
Za umivanje in kopanje naj izbere čas,ko je mišična moč največja.
V kopalnici naj ima čvrsta držala,ki mu pomagajo stopiti v kad in iz nje,stati med prhanjem,sesti na straniščno školjko in vstati iz nje ...Voda naj ne bo ne hladna ne vroča,temveč mlačna.
Vroča voda dodatno zmanjšuje mišično moč,poveča utrudljivost,hladna voda pa na bolnikovo počutje prav tako ne deluje ugodno.Varnejše od počitka v kadi s pretoplo vodo je prhanje;med njim naj bolnik sedi na posebnem stolu,da mu ne zdrsne.
Obleka naj bo primerna letnemu času,po možnosti lahka,s čim manj gumbov,ki bi od bolnika zahtevali dodatne fine gibe in več moči.Čevlji naj bodo mehki,brez vezalk,brez številnih sponk,pete naj bodo širše in ne visoke.Podplati naj ne bodo gladki,da ne povečajo nevarnosti zdrsa.
Mnogi bolniki tožijo,da so zelo občutljivi na vremenske spremembe.V neugodnih pogojih jim priporočamo več počitka in morda tudi večji odmerek zdravila.Mraz in vročina neugodno vplivata na mišično moč,predolgo izpostavljanje mrazu ali vročini poveča utrudljivost,zato naj se bolniki temu izognejo.Sončenje ni priporočljivo.
V deževnem vremenu naj nosijo lahek dežni plašč,dežnik naj bo lahek in dolg,zato da jim ne bo treba držati roke previsoko.
Hoja po snegu in ledu ni priporočljiva,saj zahteva dodaten napor.
Pri nakupovanju priporočamo,da imajo s seboj nakupovalni voziček,da jim ne bo treba bremena prenašati.Program nakupovanja pa naj bo napisan na listku,da se izognejo nepotrebnim korakom.
Za hojo si morajo vzeti dovolj časa,nikoli naj se jim ne mudi,saj bi se tako hitreje utrudili in opravili manjšo pot.Vedno morajo imeti pred očmi tudi povratek.Hoja naj bo torej dobro načrtovana in sproščena.
Znano je,da se vnetja prenašajo najpogosteje v tesnih kontaktih z ljudmi s kapljicami(nos,usta).Človek z miastenijo naj se zato po možnosti umakne od ljudi,ki kihajo in kašljajo.Ne hodi naj v zaprte prostore,kjer je veliko ljudi,saj je tam možnost okužbe večja.Tudi vožnje v avtobusu naj se v teh obdobjih po možnosti izogiba.Če pa zboli,je potrebno takojšnje zdravljenje,saj bi se mu sicer lahko osnovna bolezen okrepila.
No,dovolj bo za danes
drugič bom vam pa še napisala par nasvetov za življenje z Miastenijo gravis!Za morebitne napake,pa se opravičujem!